Učenje in druženje s sovrstniki iz zamejstva
Učenci 2.c matične šole, 2.h POŠ Hruševje in učenci PPVI smo se udeležili izmenjave v okviru projekta Erasmus+ »Gozdovi izobražujejo in povezujejo vse in vsakogar«. Obiskali smo partnersko šolo v zamejstvu – Osnovno šolo Pinka Tomažiča v Trebčah pri Opčinah, kjer so nas sprejeli učenci od 1. do 5. razreda.
Namen obiska je bil v prvi vrsti testiranje programa, ki smo ga oblikovali in je namenjen izmenjavi med partnerji. Gre za program učenja v gozdu oz. naravi, ki smo ga izvedli v obliki pohoda ter preko katerega smo spoznavali kraj in kraško pokrajino. In to ne samo preko razlage in opisov, ampak tudi preko različnih doživetij. Program je združeval učne cilje različnih predmetov, predvsem pa je pomembno to, da smo v naravi aktivirali vsa čutila ter da smo se učili izkustveno. Kar ima najbolj trajne učinke.
Tako smo npr. srečali kačo, ki si je želela privoščiti kosilo v obliki žabe. Le-ta pa jo je pretentala s svojo sposobnostjo ustrahovanja, saj se je 2-3x povečala in tako kači onemogočila, da bi jo pojedla. Na kraških travnikih smo videli veliko lepih roza cvetov (»navadni jesenček« oz. latinsko Dictamnus albus), ki kar vabijo, da bi si jih nabrali v šopek. Če ne bi bili nevarni prav toliko, kot so lepi. Dotik cvetov s kožo namreč ob sončnem vremenu povzroča opekline. Seveda smo si jih lahko ogledali v živo, hkrati pa slišali tudi razlago, da so znak zaraščanja pokrajine. In se seveda pogovorili o tem, kaj pomeni zaraščanje pokrajine, kakšne posledice ima to za ljudi in kako je to vidno v naravi. In kako predstaviti vonj ruja in bora? Če si v naravi, je to čisto preprosto – ga enostavno pomečkaš in otroci ga povonjajo.
In kaj je to državna meja? Hmmm … včasih je enostavneje, da to pokažeš oz. doživiš v »naravi«. Prvič smo mejo doživeli, ko smo se peljali z avtobusom. Drugič pa na čudoviti razgledni točki, ki je ponujala razgled na morje in pokrajino, tako na slovenski kot italijanski strani. In hkrati tudi ugotovili, da narava na pozna »meja«, ne v pokrajini, ne med ljudmi.
Vsega tega v učilnici ne bi mogli narediti na tak način, v tako kratkem času ter brez dodatnih priprav. Saj nam ne nudi takih učnih pripomočkov, kot jih imata narava in gozd. Zato je dobro, tako za učni proces kot tudi za doseganje boljših učnih rezultatov, da te naravne danosti in možnosti čim bolj izkoristimo. Imamo jih namreč na pretek, v naši neposredni okolici.
Poleg učenja pa je namen tovrstnih izmenjav tudi druženje s sovrstniki in spoznavanje njihovih navad, šole, poteka pouka, narečja, italijanskega jezika ipd.
Zdenka Žakelj, partnerka v projektu Gozdovi izobražujejo in povezujejo vse in vsakogar
